03 december 2019

KOPER

Koper bo kar 5 let praznoval 1500 letnico mesta


Se vam zdi veliko, pomembno? A Koper ni star samo 1500 let, ampak veliko več. Tu je bila civilizacija, tu so bila naselja vse naokrog in tudi na samem otoku že veliko prej. To dokazujejo še vidni kaštelirji na kraškem robu in Atinuimi (Tinjan, Pomjan, Momjan ...) v katerih je živel zelo bojevit rod Hostrov, ki so jim Grki rekli Atinui. To so zidana in obzidana naselja praprebivalcev, ki so jih odkrili že stari Grki in nato o njih pisali stari Rimljani. Uporabljajte logiko, če nimate podatkov: Koper zagotovo ni postal mesto šele z postavitvijo škofovskega sedeža - ampak tega je dobil samo zato, ker je že dolgo časa bil pomembno mesto, vplivno središče, ki je nadvladovalo vsa okoliška mesta.
"Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena antična grška naselbina Palada nato Aegida. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje Atene z glavo Meduze, drugem pa Zevsa z znakom sonca." (ta odstavek je iz Wikipedije).
Pa še zgodbici, kot so jih od Grkov prepisali že Rimljani:
Palada je prvo ime za mlado boginjo Ateno. To naj bi napadel in hotel posiliti bog morja Pozejdon, a ona se je branila in ob tem ji je prav tu, na tem koncu jadranskega morja, padel v morje njen ščit, na katerem je imela glavo Meduze, in okamenel kot velik otok. Ime Aegida, ki je prav tako ime za ščit, je povezano še z bogom vojne Aresom, ki je hotel Zevsu zapeljati ženo, pa sta se udarila. Bog vojne je bil spretnejši in zbil Zevsu ščit, na katerem je bil njegov najvišji božanski znak - sonce. Ta ščit je nato postal otok. Oba ta simbola se lahko vidi na koprskih zidovih.
Moj stari prijatelj, profesor Jože Pohlen, mi je povedal, da mu je njemu njegov učitelj stare grščine pripovedoval, da so bili zapisi o tem, kako so Grki pluli tudi po Rižanski dolini, saj je bila takrat delno plovna. Njihovi naselji naj bi bili spodaj v dolini Hrastova vas in zgoraj Zidna vas. Povedal mi je tudi imena teh vasi v stari grščini in zanimivo, zvenita zelo podobno kot Hrastovlje in Zanigrad. Hrastovlje naj bi bile trgovska postojanka, za trgovanje z ljudstvi iz kaštelov in tinjanov, Zanigrad pa zadnja obrambna postojanka za te trgovce, čisto blizu starega kaštelirja.

Bolj znano je, da je Piran starogrški Piros, torej plamen ali svetilnik, ki je starim grškim morjeplovcem kazal pot do pomembnega zadnjega pristanišča v Jadranu, to je Aegide. To zgodbo pa si lahko preberete tudi v muzejskih prostorih puljske arene.

Stari ljudje iz vasi okoli Kopra pa Kopru niso rekli Koper ali Capo d'Istria, ampak Kuper ali Kopar, torej kup ali kopa sena sredi morja. To sta mi razlagala, in tako imenoval Koper, celo zadnja potomca družine Daponte, ki sta živela v Padovanih (vodnajk na Mudi je postavil Da Ponte, ki prišel je iz Padove).

Zanimivo a ne: Pravi priseljeni Italijani, ki so postali Slovenci, so Kopru rekli Kuper, pravi priseljeni Slovenci, ki so postali Italijani pa Capodistria.
Kdo pa sedaj trdi, da je Koper star samo 1500 let, da ni bil mesto že preden so ga osvojili Rimljani. Mogoče pa so Rimljani, ki so z neštetimi centurioni osvojili Istro porušili tisto Aegido in grke odpeljali v suženjstvo, njih so lahko, ne pa Histre iz Atinumov, ti niso hoteli postati sužnji in po junaškem boju njihovega kralja Epulona so zapisali, da so prav tu nekje pobili 10.000 Histov. Tako so na otoku ostale samo koze, ki so jih tudi Grki zelo radi gojili, pa ne samo zaradi mleka in mesa, ampak tudi kože, iz katere so izdelovali zelo lahke ščite in jih porisali z zastrašujočimi bajeslovnimi motivi.

Očitno je tudi, da nekaterim najbolj ustreza tista zgodovina iz tistih časov, ko je to ozemlje svobodnih Histrov postalo del rimskega imperija. Ne dragi moji, naša človeška civilizacija ali kultura se ni začela z Rimom, takrat je zašla na napačno pot. Rimljani so si sicer prilastili rimske bogove, a so olimpijske igre miru spremenili v krvave gladiatorske igre, tekmovanje v uživanje v ubijanju. Uveljavili so zakone, po katerih si sužnje ubil brez kakršnekoli odgovornosti, nato pa so sprejeli še judovsko vero, a so tudi to prilagodili sebi in jo spremenili iz vere ljubezni v vero osvajanja in širjenja imperijev.

30 november 2019

OBALA ALI ISTRA

OBALA, ISTRA, SLOVENSKA ISTRA, PRIMORJE, ŠAVRINIJA?

Res je - Obalčani ne moremo biti - smo lahko le Koprčani, Izolani, Pirančani, nato Istrani in seveda Slovenci, Hrvati, Italijani ... nato Evropejci in seveda predvsem Zemljani ali ljudje.
Ob sedanjih razpravah o standardizaciji imena naše Slovenske Istre, sem tudi sam kot Istrijan čustveno najbolj navezan na naše zgodovinsko, lepo in uveljavljeno kratko ime Istra, brez kakršnih koli dodatkov. Prav tako, da moramo čuvati naše posebnosti, zlasti spoštovati manjšine, biti povezani z ostalimi Primorci, ki nas v eno veže še kaj več kot zgodovina.
Vendar žal živimo v prostoru, ki si ga vsi lastijo ali prisvajajo, zlasti naši dve močnejši sosedi Italija in Hrvaška. Naši dve sosedi ne gradita samo na svoji številčni premoči, ampak tudi svojemu nacionalizmu, celo na svojemu prafašizmu, saj sta do vrhunca razvili svoj nacionalistični populizem. Spomnite se na ozemeljske zahteve italijanske politike ob praznovanju spomina na eksodus in fojbe ter na ozemeljske zahteve Hrvaške politike, ki celo Piranski zaliv preimenuje v Savudrijsku uvalu.
In zato prvič, prav iz tega razloga moramo mi še naprej ohranjati delno že uveljavljeno poimenovanje Slovenska Istra, torej Slovenska pisano z veliko S. Ne kot slovensko iz nacionalnega zornega kota, ampak iz državnega, kot to tudi striktno uporabljata sosednji državi, da je država narod, narod pa država, tisti, ki govorijo drugi jezik, pa niso narodnostna manjšina ampak le jezikovna.
Drugič, tudi ostala Slovenija uporablja in razume ime Istra samo za hrvaški del Istre, nikakor ne tudi slovenski. Tega kvečjemu imenujejo Obala ali Slovenska obal, pri čemer jih podeželsko zaledje naše Istre prav nič ne briga. Popolnoma upravičeno lahko trdim, da je uradnim institucijam naše mlade samostojne države prav malo do nas. Najboljši dokaz za to je odnos do zamejskih Slovencev, ki so jih v celoti prepustili italijanski asimilaciji in jih celo ob oživljanju fašizma s propagando o fojbah nočejo obraniti ne njih in tudi ne nas. Preberite si mojo knjigo Fojba laži.
Res je lepo biti boljši, bolj napreden, odprt od sosedov, spoštljiv do manjšin, nacionalizem pa je nekaj grdega, nevarnega. To bom vedno zagovarjal, vendar kaj smo dosegli z našim spoštovanjem dvojezičnosti, z našim odnosom do sosedov, da se mi njim podrejamo ali kažemo našo višjo kulturo tako, da ob pogovorih vedno le mi govorimo v njihovem jeziku ... Kaj smo dosegli, da smo posneli že nekaj filmov o ljubezni med Slovenkami in Italijani? To da je njihova nacionalna RAI posnela dva ogabna lažniva in propagandna filma kot sta Srce v breznu in Red land.
Zakaj pa Hrvaška v istrskih šolah in sploh izganja istrsko kajkavsko narečje, ki je bolj podobno slovenščini kot pa uradni novopisani hrvaščini.
V času fašizma nas je rešil le upor, v času populizma nas lahko reši le naša pamet, da se moramo zaščititi, če ne drugače pa s pravico sedaj veljavne demokracije večine, pa čeprav je tudi to le populizem.
Ko pa bodo naši sosedje spremenili odnos do nas, pa tudi naš narod, potem pa res bomo lahko tudi mi slovenski Istrani rekli naši Istri samo Istra.
Upam pa tudi, da smo dovolj zreli, da naši deželi ne bomo rekli Šavrinija, o čemer pa sem že pisal.

20 april 2019

Primorska dežela

Primorski Praznik VSTALA PRIMORSKA

Primorski poslanci: to kar ste 16. aprila 2019 naredili s spremembo zakona o Državnih praznikih oz. Devu vrnitve Primorske k matični domovini, je enako, kot da bi partizani porabili svoje topovsko strelivo, ki so ga enkrat toliko dobili, za plašit vrabce s posejane njive, namesto za dokončni obračun s fašisti.
Ta zakon bi morali res popraviti, vendar vsebinsko, saj ga je takratna desničarska vlada sprejela takega kot je bolj zato, da bi zamašila usta Primorcem in jih razdelila na dva dela, na tiste v domovini in onstran meje. Še huje: s tem je celo potrdila, da se odreka tistemu delu Primorske, za katerega je potekal najbolj krvavi del NOB.
Primorska ni bila ne združena in ne vrnjena, ampak le delno združena z matično domovino. Onstran meje sta ostali obe največji primorski mesti,Trst in Gorica ter polovica Primorcev. Po nekaterih podatkih iz časov postavljanaj sedanej meje se je govorilo, da naj bi v Italiji ostalo 380.000 Slovencev, v Jugoslaviji pa 350.000 italianov. Pariška mirovna pogodba je namreč poskušala doseči uravnoteženo število Italijanov, ki so ostali v Jugoslaviji in Jugoslovanov, ki so ostali v Italiji. Torej izenačenje števila Jugoslovanov in Italijanov, ne pa Slovencev in Italijanov. Večina Italijanov, je bilo na Hrvaškem in k ise jih je pa menjalo za Slvoence v Italiji, ne pa Hrvate. Druga nepravičnost je, da se takrat ni upoštevala izredno velik nasilna asimilacija ali etnocid, ki ga je Italija izvajala nad Slovenci in Hrvati, torej, da so se za Italijane šteli tudi poitalijančeni Slovenci in Hrvati, medtem ko poslovenjenih Italijanov v času fašizma ni bilo. Še huje, ob propagandi celo številni poitalijančeni Hrvati so se upirali vračanju slovanskih imen in priimkov.
Sedaj pa še TIGR preimenujte v IR (Istra in Reka brez Trsta in Gorice).
Razprava o priključitvi je je razprava o oslovi senc, saj je bil k matični domovini priključen le podeželsk idel Primorske, sploh pa ne Trst in Gorica, za katere se je boril naš narod.


O tem vprašanju sem že večkrat pisal, posebej in pravočasno sem se odzval tudi ob začetku samih priprav na preimenovanje praznika, saj bi morali prej in predvsem doreči ali popraviti njegovo vsebino. To je bil moj dopis vsem, ki so sodelovali v pripravi te spremembe, in na katerega, seveda, nisem dobil nobenega odgovora:

Spoštovani
Odločno podpiram zahtevo, da se spremeni zakon o vrnitvi ali priključitvi Primorske (Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji - EPA 252-IV), pa ne samo zaradi terminov, ampak zaradi vsebine in političnega ali če hočete nacionalnega pomena tega spomina. In sicer:
  1. Pojem »priključitev Primorske« je popolnoma zgrešen saj Primorska ni bila priključena ampak na zahtevo in ob boju  samega primorskega ljudstva združena.
  2. Tudi pojem združena je pomanjkljiv ali netočen in zato zavajajoč, saj je najpomembnejši del Primorske, to je tisti za katerega je ta boj potekal, Trst, Gorica in ostali pomembni primorski slovenski kraji so na zahtevo velikih sil, ki so izdale svojega »malega« zaveznika ostali Italiji. Od slavnega TIGR smo uresničili le črki I in R to je Istra in Reka.
  3. Uporabljanje teh dveh pojmov pomeni, da je bil ves boj naših prednikov od zedinjene Slovenije naprej zgrešen, saj s tem priznavamo, da so se borili za kraje in ozemlje, ki nam ne pripada, ali še več, da se jim sedaj s tem zakonom celo odpovedujemo.
  4. Grafično prikazivanje Primorske, take kot je sedaj brez Trsta in Gorice, pa seveda vseh ostalih pokrajin kjer živijo Slovenci v Italiji vključno z Benečijo in Rezijo, je spreminjanje naše zgodovine in javno odpovedovanje našemu etničnemu ozemlju.
  5. Datum 15. september vezan na ta praznik (začetek uveljavitve pariške mirovne pogodbe) je popolnoma zgrešen, saj to ni bil noben dan zmage, ampak tragedije, ko smo izgubili mesta in vasi v katerih smo se Primorci stoletje borili za obstoj  in za katere je v času fašizma in NOB umrlo na tisoče naših ljudi. 15. 9. 1947 so naši ljudje jokali, ne pa praznovali. Ta dan je Janševa vlada sprejela kot praznik načrtno, saj v njem ni spomina na fašizem in na NOB, poleg tega pa deluje v skladu z njihovo strategijo delitve naroda, konkretno Primorske.
  6. Uporaben je kvečjemu datum 16. september, ko je plenum OF sprejel sklep o priključitvi Primorske, vendar to mora biti zelo jasno povedano, da gre za počastitev želje in boja Primorske po združitvi z domovino in obveze slovenske partizanske vojske, da se bo za to borila ter tudi osvobodila te kraje, kar je po naslednjem sklepu Avnoja in pomoči vse JA to tudi dejansko izpolnila.
  7. Predlagam novo ime praznika in sicer Vstala Primorska, ki ga je tudi na osnovi naše himne sprejela tako vsa Primorska ne glede na državne ali občinske meje, in ostala Slovenija (razen neofašistov), praznovalo pa naj bi se ga od 8. septembra, ko je razpadla italijanska fašistična država pa do 16. septembra, ko je bil sprejet sklep OF o združitvi Primorske.  Ob tem poudarjam, da je bil 8. september 1943 začetek najbolj veličastne splošne ljudske vstaje primorskih Slovencev, ki mu ne samo pri nas, ampak celem svetu težko najdemo primerjavo. Tudi bolj »ideološko čistega praznika« ne moremo najti. 
  8. Če je že ta praznik nastal kot odgovor na italijanski Dan spomina na fojbe in eksodus, potem ga tudi uporabljajmo tako kot oni za pogovore in razprave v šolah in medijih.
Toliko na kratko, sicer pa smo se že dogovarjali, da na to
temo pripravimo okroglo mizo, na kateri bomo lahko skupaj z priznanimi zgodovinarji in drugimi strokovnjaki ter aktivisti z obeh strani tudi dokončno razčistili s temi problemi, ki niso samo nedorečenosti, ampak tudi manipulacija naše zgodovine in priložnost za delitve.
S pozdravi
Miloš Ivančič


10. 4. 2019 sem pristojne pri ZZB ponovno opozoril:
"Z začudenjem sem opazi, na spletni strani ZZB udarni naslov o priključitvi Primorske. (https://www.zzb-nob.si/aktualno/zakaj-prikljucitev-primorske/)

Prosim te oz. vas, ustavite to neumnost
(za katero bi upravičeno uporabil neprimerno hujšo besedo), saj se je Primorska vedno borila za združitev z matično domovino, ne pa za priključitev. Že 1948 smo govorili o zedinjenju, ne pa o priključitvi. Še več: med NOB se je tukajšnji narod boril za 7. republiko, ne pa za priključitev. Torej izpostaviti moramo željo Primorske po združitvi, ne pa nek akt oblasti o priključitvi. Že v aktivu novinarjev Primorske smo v sedemdesetih letih sprejeli dogovor, da bomo govorili o združitvi, ne pa o priključitvi, a žal je bila Ljubljana kljub svojemu popolnemu nepoznavanju Primorske, vedno glasnejša od nas, tako da se je tudi pri nas začelo govoriti Ureme, ne pa Vreme.
Trst, Gorica in vsa Primorska niso bili okupirani, da bi bili priključeni, ampak osvobojeni. Pri tej osvoboditvi so najpomembnejšo vlogo odigrali sami prebivalci: lokalna ljudska oblast OF, domače partizanske enote (komande mest, delavski bataljoni) in velike udarne enote, ki so bile pretežno  primorske: 9. korpus, prekomorske brigade, njene oklepne enote, 7. korpusu itd.
Res da imamo dokumente tako plenuma OF kot tudi Avnoja o priključitvi, ampak v obeh primerih gre samo za formalno obliko imena akta, s katero se realizira željo Primorcev po združitvi, ki je od časov gibanja za zedinjeno Slovenijo.
Napačna je tudi raba besede vrnitev, sploh pa ponovna vrnitev. Primorska v preteklosti ni bila nikoli del kakšne slovenske države tudi ne Dravske banovine. Sploh pa ponovna: A se imamo za del Avstroogrske, ali pa nemškega Adriatisches Küstenlanda.
Sploh pa ne gre za priključitev ali vrnitev in tudi ne za popolno združitev, ampak le delno. In prav to delno je treba poudariti. Ne moremo praznovati dneva neke krivične mirovne pogodbe, ko so se naši partizani jokali, ko so izgubili Trst in Gorico, za katere so se borili že njihovi predniki in kar je bil tudi cilj vseh tistih sklepov o Zedinjeni Sloveniji in priključitvah.
Če gre kaj za spremeniti, je tisti neumni dan 15. september, s katero je Janševa vlada razdelila primorske Slovence na tiste, ki smo se uspeli združiti s svojim narodom in one, ki so ostali v Italiji, pa so jih pogajalci španskega kompromisa očitno »prodali« Italijanom.  Za nas Primorce, in še bolj borce, so neprimernejši datumi ustrelitve bazoviških žrtev, požiga narodnega doma v Trstu, padca fašizma, ali pa vsaj 16. september 1943, ko je bil sprejet sklep OF o priključitvi, ki pa s tem, kar je Primorska sedaj brez Trsta in Gorice, ni realiziran.
Popolnoma prav ima tudi Zmago Jelinčič, ki opozarja na nevarnosti italijanskih ozemeljskih pretenzij, saj če smo mi nekaj priključili, je že iz terminologije izvirno, da smo to nekje ali nekomu vzeli. Še huje je, kot trdi on, namreč samo zakonsko priznanje priključitve pomeni tudi formalno potrditev »odpisa« Trsta, Gorice in vsega ostalega, kar je ostalo v Italiji. Če tega ne razumeta, vas prosim, da vsaj sedaj ne drezate v to sršenje gnezdo in ustavite vse dejavnosti povezane s tem in umaknete navedeni tekst.
Vabim vas, da si preberete mojo knjigo Primorska dežela, lahko tudi na internetu: https://issuu.com/milos-ivancic/docs/primorska
Z razumevanjem in tovariškim pozdravom
Miloš Ivančič

07 februar 2019

Okno Miloša Ivančiča

Okno Miloša Ivančiča

To je moje okno, moj pogled na svet, iz teme v svetlobo in svobodo. Seveda tudi mene omejujejo čas, prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna v možganih je treba odpreti. Če bi radi zvedeli, kaj vse sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje internetne steze.  
MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG:
Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)
Domovina, ni več v prodaji (platnica)
Primorska dežela, ni več v prodaji, na internetu: Primorska dežela
Peruti tržaškega aborigina, spletna knjigarna Buča
Radio kot Radio Koper, spletna knjigarna Buča
Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia
Roža osapska, Založba Sophia
NOVO: Fašizem za Butalce , spletna knjigarna Buča
NAJNOVEJŠE: Primorska dežela, dopolnjena knjižna izdaja. Kmalu v knjigarnah

Zgodbe za sprostitev: Fige, Temperanje, Franceze, Kup gnoja, Njoki, Riži na pajke in druge
Prej ali slej izidejo tudi: Fojbe laži, Jugo, Zgodbe mojega življenja …

Moja e-knjižnica na ISSUU.COM: http://issuu.com/milos-ivancic
(vse brezplačno)
Abitanti so v Istri Pozabljeni kraji in ljudje Slovenske Istre
Skoraj basni Basni in zgodbe iz človeškega in živalskega sveta
Zgodnje češnjeZbirka pesmi iz srednje šole
Pesmi kemoterapijeNe bojte se tega naslova, realnost v kateri živimo je še  bolj šokantna.
Dopolnjeno: Primorska deželaO Primorski in Primorcih
Prekomorci Odisejada primorskih Slovencev
Tržaška zver Gaetano Collotti Zgodovinska pripoved
Peruti tržaškega aboriginaPretresljiva življenjska zgodba našega rojaka
Radio kot Radio KoperZa vse, ki poslušajo radio
Medijske manipulacijekako in zakaj nas zavajajo množični mediji
Diktatura kapitalaKaj je kapitalizem, razumljivo tudi za Butalce
Dopolnjeno: Fašizem za Butalce, Kaj fašizem je in zakaj to skrivajo
Novo: Gentilejeva reforma  Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole


O meni:
Sem upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper.
Rojen sem v Trstu 1948, po rodu iz Ospa, živim v Kopru, diplomiral na FSPN.
Bil sem tudi prvi novinar Radia Študent, sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …
Radio Trst A, Loredana Gec: Istrska srečanja – Miloš Ivančič


Piši na naslov: okno@t-2.si

  Olimpijske igre in fašizem Ali kako je fašizem okužil tudi olimpijske igre Fašizem in olimpijske igre sta si zelo nasprotujoča družben...