OF in osvobotitev

Moj govor v Trseku 29.4.2023

 

Drage moje Istrijanke in Istrijani, tovarišice in tovariši, spoštovani gostje

S ponosom govorim v tej vasi, o Trseku in vseh okoliških te slovenske Istre. Tu je med vojno bil kot partizan Istrskega odreda tudi moj oče, iz te in teh vasi naokrog so bili njegovi tovariši, tu so se pripravljali na končno osvoboditev svoje zemlje. To so partizanski kraji. Kot mi je pravil, so se tu počutili kot doma. Ženske so jim bile kot mame, tudi obleke v katerih so prinesli uši iz Dolenjske so jim prekuhavale in sušile po tem pobočju. In zakaj, ker so tudi one imele svoje sinove, hčere, brate v partizanih.

Za to je seveda tudi Trsek plačal hud davek, poglejte, razmeroma majhna vas pa 11 imen na tem spomeniku. Večna jim Slava!

Predolgo bi trajal moj govor, če bi govoril o Trseku in njegovih ljudeh med vojno. Oče o vojni ni rad govoril, nekaj so mi povedali tukajšnji ljudje kot novinarju, še več pa sem prebral v knjigi  Slovenska Istra v boju za svobodo, kjer je samo Trsek omenjen kar 40, v knjigi Pomlad na obali pa 11.

Tu je bil tudi Danilo Ivančič, borec VDV, naš častni gost (kratek pogovor z Danilom Ivančičem)

Istrski Človek se je kot prvi na svetu uprl fašizmu že leta 1921.

Tam, na oni strani Tinjana in Miljskih hribov je Trst, kjer so se prvi začeli upirati fašizmu naši delavci – dvakrat osovraženi Slovenci kot ščavi in antifašisti. Na oni strani je Labin, kjer so že leta 1921 rudarji oklicali svojo Labinsko sovjetsko republiko. Skoraj dva meseca so vzdržali v bojih s karabinjerji, 2000 italijanskimi vojaki in dvema bojnima ladjama.

Tu spodaj so slavne Marezige, o katerih vam ni treba govoriti.

Že takrat, po govoru Mussolinija v Pulju leta 1920 in požigih naših narodnih in kulturnih domov so jasno vedeli, da se napovedanemu etnocidu in genocidu morajo upreti. Saj tudi v vaši vasi imate ploščo upornim borcem Borbe

Ta upor je dosegel svoj vrhunec v času druge svetovne vojne z NOB, te pa brez OF, ki smo jo počastili pred dvema dnevoma ne bi bilo. Prav z OF in partizanskim bojem je Slovenija dobila Primorsko in se prvič v zgodovini lahko oblikovala kot  sodobna država s svojimi sedanjimi mejami, parlamentom, vlado, ustavo, zastavo in celo vojsko.

Zato so OF kot temelj naše države  začeli rušiti tisti, ki so zbežali v Italijo, Argentino ali Avstralijo, zaradi slabe vesti, izdajstva in kolaboracije, nekateri tudi zločinov. Zato so po osamosvojitvi njihovi častilci tako vztrajali pri preimenovanju nekdanjega praznika OF v dan upora, zato, da ne bi ohranjali njene protifašistične vsebine. Spomnite se, kako so OF začeli z lažmi in manipulacijami, da datum ni točen, nato pa imenom in vsebino, češ da je bila to le ukana komunistov za revolucijo in prevzem oblasti. Še pred dvema dnevoma, na dan praznika, so prav to razlagali po ugrabljeni slovenski nacionalni javni televiziji.

Pa veste zakaj so to govorili, ne samo zaradi rehabilitacije slovenskega kolaboracionizma, ampak tudi zato, da so lahko skrili, da so oni sami, v ozadju tega manipuliranja, izkoristili našo skupno in enotno slovensko osamosvojitev, za splošno ropanje družbenega premoženja in prisvajanje oblasti države, ki se je dejansko rodila iz NOB. Zato so tako glasno očitali prisvajanje oblasti prav tistim, ki so to državo postavili v mejah v kateri je tudi danes, ki so jo po vojni obnovili, izgradili tovarne, šole, bolnišnice, nove enakopravne odnose med ljudmi in državami … Zato, da so porušili, pokradli, razprodali ali podarili skoraj vse, kar je bilo prej narejeno. Se spomine tu spodaj Tomosa, Cimosa, Iplasa, Slavnika, Trgoavta, Mehanotehnike, Droge, Splošne plovbe, ladjedelnice Drugega oktobra, Interevrope, Jestvine, Banke Koper,  … še dobro, da nam je ostala Luka in Bolnišnica Izola, višinski vodovod … Zdaj še Tomosov inštitut rušijo, da bodo tam naredili trgovino, v kateri bodo služili Italijani in Francozi s prodajo svojih prehrambenih izdelkov, svojih kmetov in delavcev … pa še nekaj kitajskih, ne naših slovenskih. Mar bi tam naredili muzej osamosvojitve.

V ozadju tega izvajajo še rehabilitacijo slovenskega kolaboracionizma ali našega klerofašizma. A ni to prav očitno že v programih TV Slovenije. Sramota je, da so med temi prav nekateri Primorci, ki svinjajo celo po svetinjah našega upora.

Tigrovci in komunisti so bili prijatelji, zato so že leta 1939 prav pod vodstvom Pinka Tomažiča okradli pri Pivki cel vagon nemškega orožja za italijansko vojsko in ga skrivoma pripeljali v Trst, ter že leta 1940 na Miljskih hribih pripravljali za  oboroženi upor, jih je Ovra odkrila in so jih na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt, skupaj komuniste in Tigrovce.

Zgodovine pa ne bodo spremenili, je ne morejo. Po tej tragediji je tu v teh naših krajih prevzela vodstvo OF. V Trstu je bil glavni odbor OF ustanovljen že 15 avgusta 1941, nato pa naprej po vseh vaseh, okoli Trsta, Istre in vse Primorske. Tu razen posameznih primerov nismo poznali izdajstva in kolaboracije, za partizane je delalo 99 odstotkov ljudi, pa še to je bilo bolj v tistih severnejših vaseh, ki so nekoč spadale v Ljubljansko škofijo.

Tudi zato je bilo to ozemlje Slovenske Istre prava trdnjava, iz katere se je že zadnje dni aprila 1945, torej v teh dneh, začelo osvajanje našega glavnega primorskega mesta Trsta in drugih obalnih mest. Tu so bile enote KMK , VDV, Istrskega odreda, Mornariškega odreda in nekatere druge.

Prav na današnji dan (29.4.1945) je sedem  najbolj korajžnih vdvjevcev pod vodstvom Danila Petrinje krenilo v Koper, da so pred končnim napadom, z do skrajnosti drzno akcijo rešili iz zloglasnih Koprskih zaporov številna življenja političnih zapornikov. To so tako izpeljali, da bi vsak narod posnel več filmov o njihovi korajži, vsaka občina pa postavila spomenik, a v Kopru niso sposobni postaviti na novi trg nekdanjega zapora niti stare spominske plošče.

Naslednji dan so od tu, tudi iz Trseka, krenile v napad in osvobajanje Kopra, Izole in Pirane naše partizanske enote, ki so bile zbrane v teh vaseh slovenske Istre, in nato po osvoboditvi Kopra še proti Trstu. Drži da so za osvoboditev Trsta največ naredile enote 9. korpusa in 4. armade – a tudi te so bile sestavljene pretežno iz Primorcev 9. korpusa ali prekomorskih brigad v okviru 4. armade. Danes še nekateri slovenski novinarji in zgodovinarji govorijo, da so Titovi partizani okupirali Trst. Kako lahko Primorci okupirajo svoje glavno mest, kako lahko KM Trst, s pravimi tržačani, šestimi tržaškimi delavskimi bataljoni Slovencev in Italijanov, pa Istrski odred, VDV, tu prisoten Danilo, pa moj oče? A oni so bili okupatorji?

Moj oče je bil tudi muzikant in je bil v tisti skupini partizanov, ki so 2. maja šli po obalni cesti proti Monfalkonu pozdravit zavezniške vojake. Pa veste, kaj se je zgodilo? Ko so jih hoteli pozdravit, se rokovat ali mogoče še objet, so jim ti  nastavili puško na prsi in zahtevali, da se jim umaknejo.

To je bil začetek hladne vojne, ta se ni začela v Berlinu, ampak tu pri nas, že na tržaški obalni cesti. Tudi končala se ni s padcem berlinskega zidu, ampak se nadaljuje še danes, tako na fojbi laži pri Bazovici, ali po naši slovenski televiziji.

Naša tako zvana leva politika jim še tega ne zna zelo jasno in glasno odgovoriti, da danes Slovenije kot države sploh ne bi bilo, če ne bi bilo OF in NOB, če ne bi prav naši partizani osvobodili Trsta in vse Primorske. Primorsko bi osvobodili zahodni zavezniki in jo spet priključili Italiji, kot so jo že prej,  Prekmurje ali celo vse od Postojne navzgor, kar bi osvobodila Rdeča armada, pa bi kot Podravska banovina pripadla Varšavskemu paktu. A mislite, da bi se tu na Primorskem govorilo slovensko?

Po vsej preliti krvi pa nam sedaj še vedno perejo pamet. A ni to spreminjanje zgodovine, laganje in celo hujskanje naroda in razdvajanje naroda le neka fašistična hladna vojna.

Še huje je, ta svetovna hladna vojna stalno mutira v nove in nove lokalne vojne, v proxy vojne, kot jim pravimo danes. To je tudi ukrajinska vojna, kjer za interese velikih umirajo celi narodi, a predvsem tisti ki niso znali ohraniti svoje enotnosti. A ni to jasno, tako očitno da bolj ne bi moglo biti, saj celo nekateri naši politiki in zagovorniki vojne napadajo tiste, ki pozivajo na pogajanja in mir. Ta stara vojna za totalno nadvlado se še ni končala.

Zato tovarišice in Tovariši, vsi ki bi radi imeli mir, mir v katerem bi bili vsi enaki in enakopravni, vsi svobodni, da bi lahko hodili po svojih poteh in uživalo sadove svojega dela, še vedno velja staro geslo naših staršev in nonotov:

Smrt fašizmu, svoboda narodu.

Miloš Ivančič