Ime Koper ne izvira iz starega rimskega Caprisa
Že pokojni učitelji zgodovine so me učili, da je bilo prvo ime Kopra Palada nato pa Aegida. Obe izhajata iz grške mitologije. Prva zgodba govori o boginji Ateni, kateri prvo ime je bilo Palada - Koprski otok naj bi bil njen ščit z glavo Meduze, ki ji je v boju s Pozeidonom padel v morje, druga pa o Zevsu, ki naj bi mu ščit z simbolom sonca padel v morje v boju z Aresom in okamenel v otok. Vse to mi je še dodatno razširil profesor Pohlen, ki je študiral staro grščino in je veliko vedel povedati o grškem izvoru imen teh naših krajev, Piranu kot grškemu Pirosu in celo o starih imenih nekaterih vasi kot na primer Hrastovlje in Zanigrad.
Zakaj pa Capris? Zato ker naj bi tu stari Grki gojili koze tudi zaradi njihove kože iz katere so izdelovali svoje lahke ščite in druge zaščitne dele obleke. Grki so bili osvajalci, vendar tudi trgovci in so to zelo drago prodajali staroselcem v bližnjih kaštelirjih. Capris izhaja iz teh koz, ki so ostale na otoku, saj Grke so Rimljani zasužnjili in jih prodali. Za Rimljane kot tudi danes Italijane pa je znano, da vsa imena poitalijančijo, tudi bogov, tako da so po svoji oblastniki poti naprej razvijali ime Kopra po latinsko.
Zakaj pa Koper? Ko sem po okoliških istrskih vaseh spraševal stare ljudi, celo potomce Daponteja, so mi rekli, da oni rečejo Kopru Kuper. Te njihove pripovedi so še vedno dokumentirane v arhivu RTV. Istrani iz južnejših delov Istre pa so Kopru rekli Kopar.
Torej, Slovani so s kopnega ali hribov videli otok Koper kot KUP ali kot KOPO sena ali nečesa drugega na morju, od tu Kup-er in Kopa-r. Vsekakor sta besedi Capris in Koper vsaj izgovorno blizu, vendar samo po prvi črki. Verjamem pa tudi, da naši kmetje iz Istre kljub svoji preprostosti niso tako "štupidi", da bi Capris prevedli v Kuper ali Kopar, ampak da so ime Koper v času avstroogrske naši prvi zapisovalci zapisali po govoru ljudstva na osnovi Kupra in Kopara. Ime Kuper pa je tudi na vaseh izginilo, ker so ga naši učitelji in učiteljice zelo vneto slovenile.
Vse druge oblike, kot npr. Koupr, pa so spakedranščine ali narečne prilagoditve. Ne smete pozabiti, da se 25 let ni smelo govoriti po slovensko in da se je v tem času izgubilo ogromno starih slovenskih narečnih besed. Tako smo Slovenci v Bržaniji nekoč imeli več narečnih izrazov, ki so izhajali iz nemščine, kot pa italijanščine, a to je druga tema.
Zraven objavljam nekaj fotografij grba s s ščitom Atene in Zevsa in dve Kopra iz katerih se vidi da gre res za obliko ščita ali tudi kupa na morju.
