Istrani smo ponosni na svoj upor proti fašizmu

V krajevni skupnosti Škofije praznujejo svoj praznik v spomin na ustanovitev prvega krajevnega odbora OF v Slovenski Istri na Plavjah 1. 12. 1941. Letos so po premoru, ki ga je povzročila epidemija novega korona virusa, pripravili še toliko bolj veličastno prireditev, na kateri so se predstavili vsi njihovi pevci, recitatorji in seveda tudi učenci šole Oskar Kovačič, ki ponosno nosi ime po ustanovitelju tega odbora. Temu je sledilo še prijetno druženje.

Mene so povabili kot slavnostnega govornika in povedal sem jim tole:

Spoštovani domačini in gostije, dragi krajani Škofij, Plavij, Badihe in vseh drugih vaših zaselkov: Čestitam vam ob vašemu krajevnem prazniku v spomin na ustanovitev prvega krajevnega odbora OF v Slovenski Istri in šoli da ohranja ime in spomin na revolucionarja Oskarja Kovačiča.

Ko sem se nekoč kot novinar pogovarjal s starejšimi ljudmi, so mi povedli veliko zanimivih in tudi za sedanje čase pomembnih stvari.

Mila Letig mi je pripovedovala, da ste tu v vaših vaseh in zaselkih imeli zelo bogato kulturno dejavnost, več knjižnic, pevskih zborov, godb, celo dva tamburaška orkestra – same temelje in stebre slovenstva ali slovanstva sploh, in ljubezni do domovine: Istrski grmič, Straža, Naš dom …

Raul Šiškovič, me je podučeval, da je tu Slovenska Istra, z veliko začetnico Slovenska, saj tu živijo izredno narodno zavedni Slovenci.

Kako ne bi bili zavedni, saj so vedeli kaj se dogaja v Trstu, pa tudi njih so fašisti iz Milj napadli že leta 1921 v noči s 15. na 16 februar, požgali dom delavske zadruge in metali bombe po vasi. In da ne naštevam vsega naprej od uporov petnajstega maja dalje.

Nela in Salvator Hrvatin sta mi pripovedovala, kako so njihovi delavci in kmetje, kmalu po napadu Italije na Jugoslavijo, začeli govoriti o uporu in Osvobodilni fronti. Še obširneje je to opisano v knjigi Slovenska Istra v uporu, pa tudi v nekaterih mojih knjigah.

Prvi, to je tržaški odbor OF, je bil namreč ustanovljen že 10. avgusta v Barkovljah, ko je v Trst prišel, ali se iz Ljubljane vrnil, primorski begunec in član slovenskega komiteja KP in vodstva OF Oskar Kovačič. Naši ljudje so s z njim povezali preko Antona Šibelja Stjenke in ga povabili na sestanek. Do tega je prišlo prav na današnji dan, to je 1. decembra leta 41. Zbrali so se na Plavjah pri krojaču Jožetu Jamšku, ali Ciletu, in kot prvi v Istri ustanovili lokalni območni odbor OF.

Na sestanku je bil tudi Nelin stric Guštin Brajnik, ki je bil znan vodja kulturne dejavnosti, član Tigra, in posebnem sodišču v Rimu obsojen na konfinacijo.  Poleg Kovačiča, Jamška in Brajnika so bili na tem sestanku tudi Jože Miklavčič s sinom Josipom, Aničet Loredan, Jože Vatovec s Plavij, Doro Furlanič in Bruno Klarič s Škofij, pa tudi Danilo Pregarc in Anton Petaros iz Ricmanj pri Trstu. Potem, ko jim je Kovačič orisal vojne razmere in politični položaj, pa kaj je to OF, za kaj se bori, so se vsi odločno odločili, da ga ustanovijo tudi za ta del Istre, in da dvignejo upor proti okupatorju in fašizmu, za nove odnose med ljudmi, svobodo, enakost, bratstvo in to z orožjem, ker drugega izhoda ni, ali pa bo narod uničen.  Čez  7 dni se so se tu  pri Ciletu ponovno zbrali v še večjem številu in temu je sledilo ustanavljanje novih odborov vse na okrog v skoraj v vsaki vasi po Bržaniji in Slovenski Istri.

Italijanska obveščevalna služba Ovra pa je bila zelo dobro organizirana, in je kmalu prijeli tudi oba brata Kovačič, ki sta bila nato na posebnem procesu v Rimu obsojena na po 30 let zapora, Oskar Kovačič ni dočakal svobode in po njem se imenuje tudi vaša šola na Škofijah, to je pravi spomenik. Njegov brat Leon je po vojni bil glavni pospeševalec razvoja kmetijstva v Slovenski Istri ima spomenik v Kopru. Ustanovni član Danilo Pregarc pa je le dober mesec pred svobodo padel pod streli Nemcev prav tu blizu pri Badihi. Nato so ubili še njegovi sestri.

Po vojni pa tu še leta ni bilo miru. O tem nam je veliko pripovedoval in napisal Leander Cunja, o mejah, ki so se premikale, o problemih z njo in žalosti ljudi, grožnjah z vojno, švercanju in podobnem, a to sem že doživljaj tudi sam. Danes se o takratni meji in mejnih prehodih govori po televiziji samo še o bežanju, švercanju, pa da je bilo treba po kavo in kavbojke v Trst, ker pri nas še tega ni bilo. Ob tem pa pozabijo povedati da so Škofije in Plavje dobile več samopostrežnih trgovin, mesnic, tri bencinske črpalke, celo igralnico, pa da so bile gostilne in hoteli polni. O tem naši novinarji ne govorijo, kaj šele, kako so tu spodaj zrasle tovarna Lama, Mlekarna, Iplas, malo naprej Luka, Tomos, Cimos, Intereuropa, Trgoavto , Slavnik, Jestvina, Inde, Banka Koper, pa da ne naštevam naprej. Pa šole so gradili v katerih so učitelji učili slovensko, ambulante in bolnice v katerih ni bilo treba čakat na vrsto cela leta.

Potem se je zgodila tista druga, na srečo zelo kratka vojna, ki pa  je bila kot vsaka vojna tudi ta popolnoma nepotrebna. Mi smo te spopade sami doživeli na naši meji, sploh na škofijskem bloku, zato dobro vemo kdo so ta pravi osamosvojitelji. Tisti drugi samozvani pa so potem vsa prej omenjena podjetja pokradli ali razprodali, sedaj pa poskušajo še zdravstvo - in kmalu bodo tudi naše šole.

Vidite, to je razlika med OF in Demosom. To je razlika v družbenih vrednotah. Zato so nas razdelili z lažmi o zgodovini in sprli.

Sedaj Evropski uniji smo enakopravni, a ne? Res je lepo, da ni mejnih prehodov in da se med sabo ne vojskujemo, vendar prijatelji nismo. Zakaj se pa Mattarella po Pahorjevem klanjanju na Fojbi laži in oltarju njihovega fašizma ni prišel pokloniti žrtvam njihovega koncentracijskega taborišča na Rabu.

Sicer, lahko bi prišel samo čez mejo in se tule na vašem spomenik opravičil našim ljudem ter prosil za odpuščanje za vse hudo, kar so jim storili njihovi fašisti, pa seveda njihova država. Zakaj nočejo javno priznati niti tega, da pobiti bazoviški junaki niso bili teroristi, teroristična organizacija, da aktivisti OF in partizani niso bili banditi, ampak borci za svobodo svojega naroda.

Pa da ne bom preveč dolg.

Pri nas in po vsem svetu fašizem spet dviga glavo in s spreminjanjem zgodovine, medijskim manipuliranjem, populizmom, sovraštvom do drugih kultur, priseljencev, predvsem pa z svobodo laži, krajo, ščuvanjem in proxy vojnami skrivaj mutira v neoliberalizem, ki je bolj neofašizem, kot pa liberalizem.

Danes smo spet v prelomnem času, že v novi tretji svetovni vojni, ko veliki kapital in njegove globoke države zahtevajo novo delitev sveta in totalno nadoblast. Izpostavljeni smo skrajnim manipulacijam. Tu ne gre samo za Fake news, ampak za načrtno dolgoročno medijsko pranje možganov, v katero je vključena vsa družbena nadstavba. Ne verjamete jim tega kar govorijo o Palestini ali Ukrajini, o vseh vojnah in spopadih po svetu, sploh ne o Kitajski in vseh državah, ki ne priznavajo nadvlade ZDA.

Spomnite se zakaj smo se mi uprli v času fašistične Italije, na naš boj. Spomnite na bombni napad Tigra na fašistični časopis Il Popolo di Trieste, nato na mogočno partizansko vojsko. Tudi na napad borcev VDV na neko »rdečo hišo« tu na Škofijah, ko so zajeli večjo skupino SS oficirjev, kar brez gat, in jih menjali za zaprte tržaške aktivistke OF, da so jih po prestanem mučenju rešili vsaj Rižarno. Pomislite na našo zgodovino in presodite s svojo glavo, kaj je vzrok in kaj posledica.

Vi starejši že sami veste, kako je bilo, a sedaj se v naših šolah sploh ne smejo več učiti o OF, NOB kaj šele povojni izgradnji. Slovenija naj bi nastala leta 1991, po zaslugi osamosvojiteljev. Ne nastala je že prej kot Ljudska nato Socialistična republika Slovenija, bila je prava država z novim mejam, vsemi državnimi simboli, parlamentom in vlado, ustavo s pravico do odcepitve, celo lastno vojsko ali teritorialno obrambo – z vsem kar vse je pridobila po zaslugi OF. Za mrhovinarje zgodovine pa to ni bila država, samo zato ker ni imela svojih carinikov na mejah in denarja – pa saj ga tudi sedaj nima. Da ni imela suverenosti, kakšno pa ima sedaj, ko morajo njeni vojaki na mejo z Rusijo, ali pa v Afganistan. Prav obratno je. Ti osamosvojitelji in novi politiki so Slovenijo po osamosvojitvi okradli, razprodali, razklali in razdvojili narod. To rušenje ima in bo imelo še hujše in dolgoročnejše posledice kot tisto med drugo svetovno vojno. Tega kar se porušilo s čaščenjem izdajstva in kolaboracije, ne bomo popravili v petdesetih letih.

Zato naj živijo ideje Osvobodilne fronte, naj živi upornost narodov proti staremu in novemu fašizmu, v kar koli je ali še bo mutiral, in ostanite ponosni na naše starše, nonote: oni niso izdajali, kolaborirali z okupatorji, kradli in rušili, oni so se borili in gradili, in kar je najpomembnejše – ohranili svoj narod in mu postavili državnost. Mi se nimamo česa sramovat.

Zato ponosno in uporno naprej – in HVALA ker ste me poslušali.