Ime Koper ne izvira iz starega rimskega Caprisa
Že pokojni učitelji zgodovine so me učili, da je bilo prvo ime Kopra Palada nato pa Aegida. Obe izhajata iz grške mitologije. Prva zgodba govori o boginji Ateni, kateri prvo ime je bilo Palada - Koprski otok naj bi bil njen ščit z glavo Meduze, ki ji je v boju s Pozeidonom padel v morje, druga pa o Zevsu, ki naj bi mu ščit z simbolom sonca padel v morje v boju z Aresom in okamenel v otok. Vse to mi je še dodatno razširil profesor Pohlen, ki je študiral staro grščino in je veliko vedel povedati o grškem izvoru imen teh naših krajev, Piranu kot grškemu Pirosu (svetilnik, ogenj, plamen) in celo o starih imenih nekaterih vasi kot na primer Hrastovlje in Zanigrad (lesena vas, zidana vas ali kaštel).
Oba grba si lahko ogledqate v lapidariju koprskega pokrajinskega muzeja pa tudi na stenah nekaterih starih koprskih stavb (slika levo: grb Paladie, slika spodaj: grb Aegide)
Neki drugi profesor je razlagal, da je Aegida Srmin, kar pa je absurd, saj so se naselja gradila tam, kjer je bila izvirna voda in tam, kjer so že prej obstajali neki gradbeni materiali, torej stare stavbe, to pa je koprski otok.
Zakaj pa Capris? Zato ker naj bi tu stari Grki gojili koze tudi zaradi njihove kože iz katere so izdelovali svoje lahke ščite in druge zaščitne dele obleke. Grki so bili osvajalci, vendar tudi trgovci in so to zelo drago prodajali staroselcem v bližnjih kaštelirjih. Capris izhaja iz teh koz, ki so ostale na otoku, saj Grke so Rimljani zasužnjili in jih prodali. Za Rimljane kot tudi danes Italijane pa je znano, da vsa imena poitalijančijo, tudi bogov, tako da so po svoji oblastniki poti naprej razvijali ime Kopra po latinsko. (glej nasledno sliko tlorisa antičnega Kopra)
Zakaj pa Capris? Zato ker naj bi tu stari Grki gojili koze tudi zaradi njihove kože iz katere so izdelovali svoje lahke ščite in druge zaščitne dele obleke. Grki so bili osvajalci, vendar tudi trgovci in so to zelo drago prodajali staroselcem v bližnjih kaštelirjih. Capris izhaja iz teh koz, ki so ostale na otoku, saj Grke so Rimljani zasužnjili in jih prodali. Za Rimljane kot tudi danes Italijane pa je znano, da vsa imena poitalijančijo, tudi bogov, tako da so po svoji oblastniki poti naprej razvijali ime Kopra po latinsko. (glej nasledno sliko tlorisa antičnega Kopra)
Zakaj pa Koper? Ko sem po okoliških istrskih vaseh spraševal stare ljudi, celo potomce Daponteja, so mi rekli, da oni rečejo Kopru Kuper. Te njihove pripovedi so še vedno dokumentirane v arhivu RTV.
Istrani iz južnejših delov Istre, hrvaških, pa so Kopru vedno rekli Kopar, kot mu pravijo tudi sedaj.
Torej, Slovani so s kopnega ali hribov videli otok Koper kot KUP ali kot KOPO sena ali nečesa drugega na morju, od tu Kup-er in Kopa-r. Vsekakor sta besedi Capris in Koper vsaj izgovorno blizu, vendar samo po prvi črki. Verjamem pa tudi, da naši kmetje iz Istre kljub svoji preprostosti niso tako "štupidi", da bi Capris prevedli v Kuper ali Kopar, ampak da so ime Koper v času avstroogrske naši prvi zapisovalci zapisali po govoru ljudstva na osnovi Kupra in Kopara. Ime Kuper pa je tudi na vaseh izginilo, ker so ga naši učitelji in učiteljice zelo vneto slovenile.
Vse druge oblike, kot npr. Koupr, pa so spakedranščine ali narečne prilagoditve. Ne smete pozabiti, da se med obema svetovnima vojnama kar 25 let ni smelo govoriti po slovensko in da se je v tem času izgubilo ogromno starih slovenskih narečnih besed. Tako smo Slovenci v Bržaniji nekoč imeli več narečnih izrazov, ki so izhajali iz nemščine, kot pa italijanščine, a to je druga tema.
Torej, Slovani so s kopnega ali hribov videli otok Koper kot KUP ali kot KOPO sena ali nečesa drugega na morju, od tu Kup-er in Kopa-r. Vsekakor sta besedi Capris in Koper vsaj izgovorno blizu, vendar samo po prvi črki. Verjamem pa tudi, da naši kmetje iz Istre kljub svoji preprostosti niso tako "štupidi", da bi Capris prevedli v Kuper ali Kopar, ampak da so ime Koper v času avstroogrske naši prvi zapisovalci zapisali po govoru ljudstva na osnovi Kupra in Kopara. Ime Kuper pa je tudi na vaseh izginilo, ker so ga naši učitelji in učiteljice zelo vneto slovenile.
Vse druge oblike, kot npr. Koupr, pa so spakedranščine ali narečne prilagoditve. Ne smete pozabiti, da se med obema svetovnima vojnama kar 25 let ni smelo govoriti po slovensko in da se je v tem času izgubilo ogromno starih slovenskih narečnih besed. Tako smo Slovenci v Bržaniji nekoč imeli več narečnih izrazov, ki so izhajali iz nemščine, kot pa italijanščine, a to je druga tema.
Zgoraj objavljam nekaj fotografij grba s s ščitom Atene in Zevsa in dve Kopra iz katerih se vidi da gre res za obliko ščita na morju ali tudi nekega kupa (kope sena ali oglarske kope).
