nedelja, 24. september 2017

MOJE OKNO

Okno Miloša Ivančiča



To je moje okno, moj pogled na svet, iz modrikaste svetlobe sončnega neba v neskončno sivino in temo vesolja. Seveda tudi moj pogled omejujejo čas, prostor, znanje in kultura … a verjemite, tudi to se da preseči, le tista okna v možganih je treba odpreti in prižgati luč upanja. Če bi radi zvedeli, kaj vse sem jaz videl, potem preberite nekaj od tega, kamor vas vodijo te moje internetne steze.
 
Vsebina
MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG
Moja e-knjižnica na ISSUU.COM
Moji filmi
O meni
O Ospu, vasi mojega otroštva, kliknite na okno
 
MOJA KNJIŽNICA TISKANIH KNJIG
Novo: FOJBA LAŽI. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicahSpletna knjigarna Buča
Primorska dežela, dopolnjena knjižna izdaja. V vseh boljših knjigarnah, knjižnicahSpletna knjigarna Buča
Fašizem za Butalce . V vseh boljših knjigarnah, knjižnicah , Spletna knjigarna Buča
Roža osapskaZaložba Sophia
Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, spletna prodaja Založba Sophia
Primorska dežela, prva izdaja ni več v prodaji: platnica
pesniška zbirka ČRNE ČEŠNJEv knjigarni LibrisBuča
Abitanti so v Istri, dobite jo lahko tu: Spletna knjigarna Buča
Peruti tržaškega aboriginaSpletna knjigarna Buča
Radio kot Radio KoperSpletna knjigarna Buča
Prvi koraki v DOS in Windows, ni več v prodaji (platnica)
Domovina, ni več v prodaji (platnica)
 
Poročilo s predstavitve knjige FOJBA LAŽI na TV dnevniku slovenskega regionalnega centra RAI Trst
Poročilo s predstavitve knjige PRIMORSKA DEŽELA na regionalnem dnevniki RAI Trst
YouTube – predstavitev knjig PRIMORSKA DEŽELA in FAŠIZEM ZA BUTALCE v Ankaranu
 
FOTOGRAFIJE S PREDSTAVITEV KNJIG
Zgodbe za sprostitev: FigeTemperanjeFrancezeKup gnojaNjoki, Riži na pajke in druge
Prej ali slej izidejo tudi: Medijske manipulacije, Jugo, Živalske zgodbe mojega življenja …
 
Moja e-knjižnica na ISSUU.COM: http://issuu.com/milos-ivancic
(vse brezplačno)
NajnovejšeKo so v Gabrovici zorele češnje – Zgodba o herojski Gabrovici iz katere izvira moja rodbina
Novejše: Fojba laži – Razkrivanje laži o fojbah s kopijami dokumentov londonskega arhiva, občine Dolina in Trst
Abitanti so v Istri – Pozabljeni kraji in ljudje Slovenske Istre
Skoraj basni – Basni in zgodbe iz človeškega in živalskega sveta
Zgodnje češnje – Zbirka pesmi iz srednje šole
Pesmi kemoterapije – Ne bojte se tega naslova, realnost v kateri živimo je še  bolj šokantna.
Dopolnjeno: Primorska dežela – O Primorski in Primorcih
Prekomorci – Odisejada primorskih Slovencev
Tržaška zver Gaetano Collotti – Zgodovinska pripoved
Peruti tržaškega aborigina – Pretresljiva življenjska zgodba našega rojaka
Radio kot Radio Koper – Za vse, ki poslušajo radio
Medijske manipulacije – kako in zakaj nas zavajajo množični mediji
Diktatura kapitala – Kaj je kapitalizem, razumljivo tudi za Butalce
Fašizem za Butalce– Kaj fašizem je in zakaj to skrivajo
Gentilejeva reforma  – Kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole
Rižarna – krematorij za uporne Primorce – Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem
Osvoboditev Trsta – Po pripovedih pričevalcev
 
Oglej si še: www.zb-koper.si, vas Osp, moj blog, Facebook
 
Moji filmi
Nekaj mojih oddaj sem dopolnil s fotografijami in iz njih naredil dokumentarne filme.
Priporočam vam ogled naslednjih:
Prvi upori proti fašizmu: Pripovedi o prvih krvavih uporih naših ljudi ov volitvah leta 1921
Osvoboditev Koprskih zaporov: Zgodba o herojski drznosti skupine partizanov, ki je pred končnim napadom na nemške in fašistične postojanke vdrla v Koper in osvobodila politične zapornike iz tamkajšnjih zaporov.
Osvoboditev Trsta: Pripoved o osvoboditvi glavnega mesta Primorske po 27. letih fašizma.
Rižarna, krematorij za uporne Primorce: Pripovedi ljudi, ki so preživeli uničevalna taborišča in čakali na usodni udarec po glavi pred krematorijem tržaške Rižarne.
Rižarna, krajša verzija.
Partizanska bolnišnica Zalesje: Veličastna zgodba o partizanskem zdravstvu in brkinskemu prebivalstvu. 
Gabrovica: Ponos na herojske vaščane Gabrovice, ki so raje šli v ogenj lastnih hiš ali krematorij Rižarne, kot pa da bi izdali partizane.
Slavko Weiss, ki je preživel ustaška taborišča in njihov beg v Avstrijo, ko so ga kot otroka imeli na vozu za živi ščit.
 
O meni
Sem upokojeni novinar, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Radia Koper.
Rojen sem leta 1948 v Trstu, po rodu iz Ospa, živim v Kopru, diplomiral sem na FSPN.
Bil sem tudi prvi novinar Radia Študent, sekretar prvega aktiva primorskih novinarjev in predsednik zadnjega aktiva DNS na RC RTV …
Po končanem študiju sem se leta 1973 zaposlil na Radiu Koper - Capodistria, kjer sem delal do upokojitve leta 2010. Leta 1978 sem postal urednik samostojnega programa v slovenščini v nastajanju, kot sem ga zasnoval v mojem diplomskem delu. Ko smo naslednje leto z nakupom novih oddajnikov to tudi uresničili, sem postal odgovorni urednik novega slovenskega programa na ločenih frekvencah in oddajnikih, ki še danes oddaja pod imenom Radio Koper. Program sem zasnoval kot neposreden in v živo voden, z neposrednimi telefonskimi oglašanji ljudi brez kakršne koli cenzure. Vsebinsko smo ves program usmerili v ves obmejni prostor na obeh straneh meje, kot povezovalec enotnega primorskega prostora Slovencev na obeh straneh meje brez starih ideoloških barier, tako da smo v programu objavljali tudi oddaje z  zavednimi Slovenci zamejske desnice in tudi tamkajšnjimi duhovniki, nato pa tudi z naše strani. Da bi to povezovanje primorskega prostora in Primorcev vzdolž vse meje lahko bolje opravljali, smo postavili tudi studio v Novi Gorici.
Ko sem pred osamosvojitvijo izpeljal vso demokratizacijo programa in nato tudi vodil program med slovensko osamosvojitveno vojno,  leta 1992 pa še podaljšal slovenski program v celodnevni program, ter ga tako naredil enakopravnega programu v italijanščini. Kmalu za tem, po menjavi vodstev v Ljubljani in Kopru sem bil v času generalnega direktorja dr. Janeza Jerovška, v Kopru pa Iztoka Jelačina, premeščen na delovno mesto novinar z opisom delovnih nalog računalniškega operaterja, a sem v presenečenje vsem pripravil prvi internetni portal Koprskega radia. Leta 1996 sem ponovno kandidiral za odgovornega urednika in od uredništva prejel 22 elektorskih glasov, moja protikandidatka le 2, a je novi direktor Radia Slovenija Andrej Rot ves postopek razveljavil in po sistemu argentinske demokracije izpeljal nov razpis. Čeprav se nas je na razpis javilo več kandidatov, je osebno na glasovanje dal le svojega kandidata, pa čeprav na sestanku ne bi smel biti, sploh pa zahtevati osebno javno izjavljanje od vsakega člana uredništva posebej. Kljub temu je njegov kandidat dobil le 12 glasov, kar je bilo zaradi odhoda nekaterih več kot polovica prisotnih. Po katastrofalnem padcu poslušanosti in ugleda našega koprskega radia pa sem bil leta kmalu ponovno postavljen na mesto urednika programa. Po zamenjavi vodstva so leta 1998 v času novih šefov RTVS Vinka Vasleta, Jožeta Možine in Antona Guzeja, v Kopru pa izvrševalci njihovih ukazov Dragomirja Mikelića in nove odgovorne urednice Maje Kirar, ki je prišla iz Maribora, degradirali za 9 razredov, na najnižje možno delovno mesto z opisom novinar – urednik. Nižje me niso mogli postaviti, saj sem še naprej delal najzahtevnejše čezmejne oddaje, iz katerih izvirajo tudi moje knjige, zaradi raznega šikaniranja mladih šefov čimprej upokojil in to z nižjega delovnega mesta, kot sem bil pred skoraj štirimi desetletji sprejet na radio.
Kot odgovorni urednik sem vpeljal neposredne in kontaktne oddaje ter v živo voden program. Program sem z lokalnega koprskega vsebinsko usmeril v ves primorski obmejni in zamejski prostor, postavil na noge Studio NG, ter razvil sodelovanje z Radiom Trst. Kot stalni član širšega kolegija več generalnih direktorjev RTVL in član delovnih skupin JRT sem svoje ideje odprtega in neposrednega radia prenašal tudi v osrednje programe slovenskega nacionalnega Radia Ljubljana in drugih radijskih postaj, celo Beograda in Sarajeva.
Čeprav sem večji del službovanja urednikoval, sem pripravil okrog tisoč daljših radijskih oddaj (intervjujev, reportaž, dokumentarnih in javnih radijskih oddaj) trajnejše vrednosti o primorskih krajih in ljudeh v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, običajih in navadah, zgodovinskih dogodkih, NOB, slovenski vojni, izbrisanih, domoljubih, borcih, primorskih beguncih in pregnancih v času fašizma, znanih in pomembnih ljudeh našega časa pa tudi aktualnem dogajanju. V arhivu RTV bi moralo biti shranjenih še okrog oddaj 500 o primorskih krajih in ljudeh.
In kako mi je to RTV vrnil na stara leta? Preberite si ta intervju, ki je bil objavljen »internem« glasilu RTV. Ob tem pa pomislite, če so si že toliko upali objaviti, kaj šele v resnici so mi počeli? Intervju J. Skok, Naša leta, Kričač
Ali pa preberite to moje pismo vodstvu RTVS: Pismo brez odgovora
So pa zato veliko več spoštovanja do mojega dela pokazali prav tisti, s katerimi sem vsa delavna leta tekmoval, kdo bo boljši
Radio Trst A, Loredana Gec: Istrska srečanja – Miloš Ivančič
Po upokojitvi, v času rušenja naše gospodarstva in vseh starih vrednot za katere so se borili moji predniki, v času osamosvajanja Slovenije pa tudi sam, sem se v  spoznanju, da je še največ vrednot domoljubja, humanosti in resnice, vključil v delo Združenja borcev za vrednote BOB in veteranov Koper.
 
 
Piši na naslov: okno@t-2.si
 
Copyright © Miloš Ivančič - Kopiranje in razmnoževanje je dovoljeno samo z navedbo avtorja in internetne strani.