Olimpijske igre in fašizem

Ali kako je fašizem okužil tudi olimpijske igre

Fašizem in olimpijske igre sta si zelo nasprotujoča družbena poj

ava, ki pa sta v zgodovini z marsičem povezana, najmanj z fašističnim izkoriščanjem idej druženja ljudi in njihovega medsebojnega merjenja v enakopravnosti in miru. To so bile že grške antične igre miru, stari Rimljani pa so jih kot večino pridobitev grške civilizacije spremenili v klanje manjvrednih ljudi, sužnjev, v zabavo svobodnjakov, zlasti plebejcev in njihovega cesarja, ki je za širjenje in utrjevanje svoje oblasti dajal ljudem »kruha in iger«. Ta prafašizem rimskega imperializma je nato prerasel v inkvizicijsko mučenje in zažiganje drugače mislečih za ustrahovanje množic pred božjo oblastjo izbrane cerkvene eliti, ki si je prisvajala ves svet v imenu boga. Tej oblasti so se uprli najprej mohamedanci, nato pravoslavni Slovani, protestantski Germani itd. a pri tem niso prevzeli idej renesanse in humanizma ampak pohlepa po bogastvu in oblasti ter novemu imperializmu od kolonializma pa do sodobnega neoliberalizma in nadvlade velikega kapitala.

Res se je sodobni fašizem razvil v Italiji pod vodstvom Mussolinija, vendar že prej se je kazal marsikje, tudi ali najprej v Franciji kot kontrarevolucija meščanskim idejam svobode, enakosti in bratstva. Kaj drugega je Jakobinstvo in njihovo pobijanje množično pobijanje komunardov, kot prvih utopičnih socialistov, ali pa skrajni nacionalizem Charlesa Maurrasa. Res jih je oče sodobnih olimpijskih iger  francoski baron Pierre de Coubertin zasnoval s ciljem utrjevanja tistih izvirnih vrednot grške humanistične in demokratične kulture, ozaveščanjem svobodoljubnih množic, ki bodo poleg svobode razvijale tudi enakopravnost in bratstvo med ljudmi, pa v miru seveda.

Žal je tudi tu v tej novi evropski kulturi začela zmagovati stara ideologija imperialističnega Rima, prav tistega ki je s ciljem krepitve moči razvijal tudi krvoločnost svojih iger v Arenah, sedaj sicer ne več pobijanja, zagotovo pa čaščenja moči osvajalcev, imperatorjev.  Tako  smo lahko že v olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu videli, kako športniki sveta pozdravljajo oblast na tribunah z rimskim pozdravom, to je iztegnjeno roko Ave Cezar Imperator. Takrat je ta pozdrav že uveljavil novi italijanski cezar Mussolini in ga po njemu prevzel njegov tekmec za oblast nad vsem svetom – Adolf Hitler.

Oglejte si slike in izreze iz filmov s pariških iger. Na naslednjih v Münchnu, ki jih je Hitler že odlično izkoristil za propagandne namene svojega nacizma in 3. rajha, so ga s tem pozdravom častili tudi angleški športniki, saj je tudi v njihovem narodu pod farso gentelmanstva že dolgo tlel nacizem kapitalizma in svetovnega imperializma.

Pa so te sedanje olimpijske igre v Parizu še igre miru, idej svobode enakosti in bratstva med narodi, protifašistične? Rusi bi rekli, da ne, saj oni s svojo zastavo ne morejo sodelovati, ker so napadli fašistično Ukrajino. Če pa ste ob tej trditvi v dvomu, ali ni tudi Rusija okužena s svojim fašizmom, potem se vprašajte zakaj pa lahko nastopajo na njih Izraelci in to s svojo popolnoma okrvavljeno zastavo pod katero izvajajo nacistični etnocid nad Palestinci, s sicer prikritim  starim cionističnim izgovorom, da jim je to palestinsko deželo obljubil in podelil sam Bog in ob tem celo dovolil, da s tamkajšnjim ljudstvom počnejo pravi etnocid. Preberite si Sveto pismo stare zaveze, vsaj 5. Mojzesovo knjigo.

S televizijo kakršno imamo, so pa te olimpijske igre spet v vlogi starega rimskega gesla Kruha in iger.